Prišel bo čas, ko boš poklicana, da vodiš revolucijo. Ne nujno tisto glasno, s transparenti, ampak tiho, notranjo. Najprej se bo začela v tebi, kot neslišno brbotanje. Spremenila boš stvari. Pozdravila. Zacelila. Stare rane, stare bolečine. Najprej v sebi. Jokala boš s svojimi prednicami in čutila njihovo bolečino. Obljubila jim boš.. da se zatiranje ženske energije konča s tabo. Da ti ne boš dovolila, da še kdo oskruni Njo, Boginjo.
Odšla boš. Iz odnosov, iz delovnih mest, iz okolij, iz prijateljstev. Enostavno jih boš zapustila, ker bodo postala pretesna zate in za tvojo svetlobo. Zato se boš morda nekaj časa počutila samo, osamljeno. Morda boš dvomila vase. Morda boš strta ležala na tleh.
Ampak, ko bo temna noč duše mimo, boš vstala. Vstala kot feniks iz pepela. Vstala boš zase, za svoje prednice, za svoje sestre in za svoje hčerke. Vstala boš za vse ženske tega sveta. Vstala boš za kolektivno žensko dušo.
V tebi bo gorel ogenj. Začutila boš: “Moj čas je prišel.” Čas, da tvoja notranja revolucija postane zunanja. Čas, da poveš, izraziš, podeliš, zapoješ in zavpiješ svojo resnico. Čas, da zaživiš globoko iz svojega bistva. Čas, da plešeš. Da žariš. Govorila boš brez besed. Tvoje življenje bo tvoje sporočilo.
Svet ne bo več mogel gledati stran. Svet ne bo več mogel ne videti izraza čiste, utelešene, božanske ženske energije. Seveda, sistem te bo še naprej stiskal. In temne sile te bodo še vedno skušale ukalupiti. Ampak ti se ne boš dala. Ti imaš Njo. Boginjo. In skupaj sta neustavljivi.
Zato, draga moja. Ko bo prišel čas. In boš poklicana…
Se odzovi Klicu.
