Moje Shakti dance delavnice v Povirju se je v sredo udeležilo 12 žensk. Zgodila se je neverjetno lahkotno, prijave so prihajale tako rekoč brez truda, še več, jaz sama je skoraj nič nisem promovirala. Kako je torej sploh prišlo do te delavnice?
Z Martino Zaletel sva se pred kratkim dobili na kavi v Grosuplju. Kar tako, da se vidiva, spoznava, začutiva. Martina je namreč fotografinja za ženske, ki na prav poseben način pristopa k svojemu delu in res sem si jo želela spoznati. Beseda je dala besedo in Martina mi je predlagala, da Shakti dance predstavim v njenih koncih, na Krasu. Povezala me je s svojo učiteljico joge, ki nam je uredila dvorano, Martina pa je v eno skupino na FB malce povprašala, če bi katero žensko zanimala delavnica Joge plesa. V nekaj dneh je bilo vse zmenjeno in prijave so začele prihajati. Skoraj brez truda iz moje strani. Iskreno povem, da sem bila osupla. Zgodilo se je celo to, da so mojo lastno delavnico promovirale druge ženske!
Kaj me je ta izkušnja naučila? Da JE možno, da stvari potekajo lahkotno. Da JE možno, da se ženske prijavijo na mojo delavnico tudi, če je nenehno ne promoviram. Da JE možno, da nisem jaz edina, ki promovira mojo delavnico, ampak mi pri tem pomaga krog žensk, ki ne pričakujejo nič v zameno. Da JE možno, da je na neko delavnico odziv, tudi če zanjo ne pripraviš popolne grafike in je ne promoviraš en mesec prej. Predvsem pa, da JE možno, da se nekaj zgodi, samo zato, ker je pravi čas in ker je tako namenjeno od zgoraj.
Najbolj noro pa mi je to, da se je vse to dogajalo vzporedno s tem, ko pa na moj dogodek Čas za tvoj naslednji korak, ki bi moral biti 12. 12. kar ni in ni bilo prijav. Hkrati sem imela torej izkušnjo, kako je, ko se nekaj odvije neverjetno lahkotno, nekaj pa kar ne steče in se zatika. Zdaj vem, da se je treba samo prepustiti in iti s tokom. In da če na nek dogodek ni prijav, ga je potrebno samo nežno spustiti iz svojega oprijema.
Hvaležna sem za to izkušnjo. In za vseh 12 čudovitih žensk, ki so v sredo prišle na mojo delavnico. Ta delavnica je dokaz, da je življenje LAHKO lahkotno in da se nam ni treba MUČIT in NA VSE PRETEGE TRUDIT, da bi se nekaj zgodilo. Živeti v pretoku in zaupanju, da je vse prav, tako kot je. Tudi če se nekaj, kar smo si zastavile, ne zgodi. Zaupati, da je zagotovo tudi to za nekaj dobro.
