Pomlad je pred vrati. Prvi cvetovi so že pokukali na plan, mesto postaja pisano, vse več sončnih žarkov boža naš obraz. Pa vendarle marsikatera izmed nas znotraj sebe občuti nemir, morda celo rahlo nelagodje. Na kolektivni ravni se v energetskem smislu dogaja ogromno. Smo tik pred spomladanskim enakonočjem, ko je dolžina noči enaka dolžini dneva. Beseda, ki utripa v prostoru je RAVNOVESJE. Nedavno se me je zelo dotaknil zapis energetske terapevtke Urške Henigman, ki za mesec marec pravi takole:
“Marec je energijsko precej intenziven mesec. Veliko nas čuti, da se nekaj pripravlja, da smo v nekih večjih premikih. Znotraj nas, pa tudi kolektivno. Priprave so že nekaj časa intenzivne. Vse se menja. Naš um se spreminja v nekaj, kar je onkraj tega, kar nam je bilo doslej domače. Naša čustva nas v nihanju med eno in drugo skrajnostjo, včasih tudi precej ekstremno, porivajo vse globlje. Dovolj globoko, da pademo skozi njih v našo notranjo tišino, kjer vse bolj prihajamo v stik s svojo pravo esenco.”
Kar lahko storimo v intenzivnih, transformativnih časih je, da namensko izbiramo sebe in potrpežljivo prisluškujemo razodevanju Resnice znotraj nas. Zaslišimo jo lahko le, ko se v sebi zares umirimo. V sodobnem času se sploh ni lahko umiriti. Ni dovolj, da gremo za pol ure nekam same na sprehod. Takrat se notranje tišine šele dotaknemo. Moja osebna izkušnja je, da je potrebno tišino izbirati vsak dan znova. Se naučiti prebivati v njej, tudi če nam je kdaj nelagodna.
Želim vam čudovit pomladni ekvinokcij, ki bo nastopil jutri, 20.3. Morda si na ta dan vzemimo čas in razmislimo, kaj v našem življenju trenutno ni v ravnovesju. Dodajmo prostranost tam, kjer se je zgodilo krčenje, dodajmo akcijo tam, kjer se je zgodila pasivnost. Vstopajmo v srce. Tudi, če samo z enim ali dvema zavestnima vdihoma in izdihoma. Tudi to je nekaj in tudi to je včasih povsem dovolj.
